Na okrogli mizi, ki je potekala v ponedeljek, 23. 2. 2026 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod okriljem mirovnega združenja Ne v mojem imenu, so raziskovalec iz Sudana Tamer Ibrahim, gospa Frančiška Šonaja, ki je 48 let živela v Sudanu, raziskovalec in aktivist Tomo Križnar, diplomat Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Andrej Kralj ter humanitarka Živa Ozmec spregovorili o uničujoči vojn v Sudanu.
Spopad, ki med Sudan Armed Forces (SAF) in Rapid Support Forces (RSF) traja od aprila 2023, je privedel do nepredstavljivih grozot, vključno z genocidnimi dejanji v mestu El-Fasher v Darfurju v oktobru in novembru 2025. Slovenija, ki se v mednarodnem prostoru zavzema za spoštovanje človekovih pravic, bi morala v tem ključnem trenutku preiti z deklarativnih stališč k dejanskemu političnemu in humanitarnemu delovanju.
Mednarodni pritisk na EU, Združene narode in Afriško unijo: Slovenija bi morala svoj ugled na področju mednarodnega prava in človekovih pravic uporabiti za okrepitev pritiska znotraj Evropske unije, Združenih narodov in Afriške unije. Andrej Kralj je poudaril, da brez opolnomočenja Afriške unije ni mogoče doseči učinkovitega odziva na vojno v Sudanu. Tudi ZN in EU kršitev mednarodnega prava in zločinov v Sudanu ne moreta učinkovito sankcionirati zaradi nepripravljenosti velikih sil, da bi to storile. Slovenija lahko v okviru EU deluje kot zagovornica večje vloge Afriške unije ter prispeva k bolj usklajenemu in odločnemu mednarodnemu pritisku, vključno z doslednejšim nadzorom nad kršitvami embargov in sankcij. V okviru članstva v VS ZN je Slovenija dosledno zagovarjala predvsem zaščito otrok in civilistov in humanitarni dostop.
Organiziranje in opolnomočenje civilne družbe: Rešitve za Sudan ne morejo izhajati izključno iz vojaških ali političnih elit, temveč morajo temeljiti na opolnomočenju civilne družbe. Tamer Ibrahim je izpostavil, da je za zaščito civilnega prebivalstva nujno vzpostaviti transnacionalne mreže solidarnosti, primerljive tistim, ki jih med seboj gradijo politični akterji. Po njegovem mnenju bi bilo številne zločine mogoče preprečiti, če bi obstajala dovolj močna družbena sila, ki bi zahtevala učinkovite mehanizme zaščite ljudi. Opozaril je tudi, da mednarodna skupnost kljub osredotočenosti na druge konflikte razpolaga s kapacitetami za sočasno obravnavo več humanitarnih in genocidnih kriz.
Živa Ozmec poudarja pomen aktivne civilne družbe, ki ima ključno vlogo pri sistematičnem opozarjanju na kršitve človekovih pravic, mobilizaciji javnosti in vzpostavljanju pritiska na politične odločevalce. Prav civilna družba lahko dolgoročno prispeva k oblikovanju alternativ vojaški logiki in krepitvi odgovornosti mednarodnih akterjev.
Humanitarna pomoč kot osrednja in nujna prioriteta: Humanitarna pomoč ostaja najnujnejši in najkonkretnejši odziv na trenutno situacijo v Sudanu. Frančiška Šonaja poudarja, da je prav neposredna pomoč civilnemu prebivalstvu ključna za preprečevanje nadaljnjega množičnega trpljenja in razpada družbenih struktur. V razmerah, kjer se nasilje sistematično nadaljuje, je zaščita civilistov možna predvsem skozi dostop do hrane, zdravstvene oskrbe in varnih humanitarnih poti.
Tomo Križnar opozarja, da se humanitarni odziv ne sme omejiti zgolj na lajšanje posledic, temveč mora biti povezan z večjim pritiskom na celoten spekter akterjev, ki Sudan izkoriščajo in mu dobavljajo orožje. Poudarja pomen večje povezanosti med ljudmi in usmerjenosti pritiska na države, podjetja in posrednike, ki imajo neposredno korist od nadaljevanja vojne.
Posredovanje in prizadevanja za formalno končanje vojne brez jasnega razmerja moči ostajajo brezplodna. Tudi v primeru premirja se proces vzpostavljanja premoči nadaljuje, konflikt pa se lahko po določenem času znova razplamti. Po besedah gospe Šonaja: “v tej vojni bo nekdo zmagal in nekdo izgubil, kar neizogibno pomeni ogromno število žrtev”. Prav zato je v danih razmerah najpomembnejša naloga Slovenije maksimalna in trajna podpora humanitarni pomoči, s katero je mogoče zaščititi čim večji del civilnega prebivalstva.
Ključno torej: – slovenska civilna družba naj se povezuje s sudansko, tako neposredno znotraj Sudana, kot tudi s študenti in begunci v sosednjih afriških državah, ki so še vedno zelo aktivni.
- Humanitarna pomoč je nujna za lajšanje trpljenja, razvojno sodelovanje preko sodelovanja s civilno družbo je takisto nujna in tudi mogoča. Apel tudi na slovensko Vlado za financiranje projektov za Sudan.
- Uporabiti obstoječe diplomatske in politične vzvode je nujno potrebno, in hkrati tudi nadaljno iskanje najbolj učinkovitih rešitev v mednarodni skupnosti. Predvsem zahtevati preganjanje in kaznovanje storilcev zločinov, na katerikoli strani, obenem pa pokazati na vpletene mednarodne akterje, kot npr. ZAE (Združeni arabaski emirati) in drugi. Sudanci imajo sposobnost sami odločati o lastni usodi, če se tuje države ne vmešavajo.
- Dialog med odločevalci in civilno družbo je možen, koristen in nujen za boljšo vključenost politike v mednarodne procese in za večji “odtis” strokovnjakov iz civilne družbe.
Leave a Reply