Čas za preporod in kako?
Pogovor je potekal na Filozofski fakulteti 14. aprila 2026
V pogovoru so med drugimi sodelovali:
Miha Blažič – N’toko, kolumnist in aktivist, eden najbolj pronicljivih družbenih kritikov v slovenskem prostoru;
dr. Sašo Jerše, zgodovinar in prodekan na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani;
dr. Janez Kopač,nekdanji politik, ekonomist in strokovnjak za energetsko politiko;
Eva Tomič, diplomatka in strokovnjakinja za človekove pravice ter podnebno diplomacijo;
dr. Maruša T. Veber, pravnica in strokovnjakinja za mednarodno pravo, docentka na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani;
Dva od sodelujočih v razpravi nista želela biti imenovana.
Zapis je presek razprave in ne posamičnih izjav ali stališč.
Epilog posveta:
Ne glede na velikost ali politično, ekonomsko in vojaško moč ima Slovenija kot polnopravna članica v multilateralnih organizacijah enakopraven GLAS in s tem pravico do stališča ter dolžnost, da ga jasno predstavi in argumentirano zagovarja. Vsak GLAS šteje!
Glas Slovenije bo slišan le, če bo ta v svojih prizadevanjih dosledna in načelna. Načelnost pa bo lahko izražala samo, če bo v hitro spreminjajočih se geostrateških, ekonomskih, okoljskih in demografskih globalnih razmerjih obdržala suverenost! Prav skozi načelnost namreč Slovenija krepi svojo suverenost!
Med stvarnostjo, moraliziranjem, vrednotami in vizijami
Nemirno dogajanje v svetu narašča. Na prizorišče ločeno in povezano vstopajo narodi, države in celine z novimi potrebami, idejami in tradicijami, ki ne prinašajo konca zgodovine. Celoten, tako imenovani kolektivni zahod se čuti ogrožen in se z vsemi sredstvi bori za obstoj svoje prevlade in tako še pospešuje svoj zaton ter meče senco na svoje dosežke in ideale. Priča smo nastajanju številnih multilateralnih povezav na različnih področjih, med temi tudi nekaterim zgolj ozko usmerjenim interesnim povezavam, ki so v nasprotju z obstoječim multilateralnim sistemom in sprožajo namerno obstrukcijo mednarodnega prava ter uveljavljenih struktur multilateralnega odločanja.
PRIPOROČILA
1. Slovenija naj si v okviru OZN aktivno prizadeva za njeno reorganizacijo. Enakopravna vloga vseh članic bo omogočila vzpostavitev OZN kot organizacije za dosledno preprečevanje konfliktov in varovanje svetovnega miru.
Multilateralna združenja, katerih članica je Republika Slovenija, predstavljajo civilizacijske dosežke naših prednikov. Ne smemo dopustiti, da bi jih ogrožali samodržci ali alternative, za katerimi stojijo očitni kapitalski interesi (Odbor za mir ) ter partikularni interesi vladajočih elit v nekaterih vplivnejših državah.
Vloga multilateral ni le usklajevanje političnih stališč med narodi, temveč v veliki meri strokovna in kvalificirana razprava, v kateri so in morajo biti udeleženi vsi deležniki, stroka, marginalizirane skupine, najšibkejši in v novi paradigmi tudi narava.
Prav OZN je pripravila in sprejela najpomembnejše dokumente s področja prepovedi uporabe sile, človekovih pravic, individualne kazenske odgovornosti, prava morja, okoljske problematike ipd.
Slovenija se mora za svoja zunanjepolitična stališča v OZN aktivno in dosledno zavzemati najprej na ravni EU (opozarjati na dvojna merila, ki neizbežno vodijo v hipokrizijo in zmanjšano kredibilnost EU vloge v mednarodni skupnosti), hkrati pa se aktivno vključevati v obstoječa globalna zavezništva ter oblikovati nova s podobno mislečimi državami in družbami.
V skladu z dosedanjimi prizadevanji se mora Evropa brezkompromisno zavzemati za skupinsko (multilateralno) odločanje o vseh vidikih sobivanja na planetu.
Ker so standardi glede spoštovanja človekovih pravic in socialne pravičnosti ter okolja v EU na razmeroma visoki ravni v primerjavi z drugimi ureditvami po svetu, mora EU dosledno zagovarjati osrednjo in prevladujočo vlogo multilateral in posebej OZN, saj je delovanje OZN ključno za globalno promocijo visokih standardov na omenjenih področjih. To bo dolgoročno pomembno vplivalo na postopno izenačenje pogojev konkurenčnosti proizvodnje in trgovinskih sporazumov na globalni ravni.
Že vse od nastanka OZN potekajo razprave o pravičnejši ureditvi njenega delovanja. Z velikim povečanjem držav članic ter očitno blokado njene ključne vloge pri preprečevanju konfliktov so ta prizadevanja vse bolj aktualna in nujna. OZN je bila že od samega nastanka predmet razprave o potrebnih reformah, ki bi omogočile njeno delovanje skladno z izhodišči, zapisanimi v Ustanovni listini. Posebne pozornosti je bila v vsej njeni zgodovini deležna pravica do veta petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki pa se ne bi smela zlorabljati v primeru hudih grozodejstev, ki pomenijo kršitve občega prava. Kako rešiti ta gordijski vozel? Stremeti moramo k oblikovanju široke koalicije znotraj Generalne skupščine, da v trenutnih razmerjih moči in nedvoumni odgovornost za nastale konflikte težimo k dogovoru o uveljavitvi nujno potrebnih sprememb. Če OZN ne bo postala bolj odzivna in učinkovitejša, jo bo povozil čas, velike sile pa se bodo o svetovnem redu in miru dogovarjale med sabo in brez velike večine držav.
Vsekakor mora Slovenija podpirati uporabo resolucije “Združeni za mir” (Uniting for Peace) v primerih, ko Varnostni svet odpove pri svoji nalogi ohranjanja miru in varnosti. Generalna skupščina je odločilno plenarno telo OZN, v katerem so enakopravno zastopane vse države članice OZN, in lahko razpravlja tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodni mir in varnost ter državam članicam glede tega daje tudi priporočila. Podpirati je treba tudi druge pobude, ki stremijo k večji učinkovitosti OZN, predvsem odločanju Varnostnega sveta, da bo lahko aktivno ohranjal mednarodni mir in varnost. Med njimi velja posebno pozornost nameniti pobudi, da se stalne članice Varnostnega sveta vzdržijo uporabe veta v primerih mednarodnih hudodelstev. Mednarodna skupnost ima odgovornost, da zaščiti prebivalstvo pred takšnimi hudodelstvi, in OZN mora za to sprejeti ustrezne ukrepe.
2. Slovenija mora jasno določiti svoje prioritete, saj je to prvi pogoj za trajno suverenost, njenoučinkovito nastopanjev svetu in tvorno gradnjo povezav z drugimi državami.
Zavedamo se, da sta Evropa in z njo Slovenija v 21. stoletju močno nazadovali na področju tehnološkega razvoja, konkurenčnosti in obvladovanja trgovine z energenti in strateškimi surovinami. Nekaj časa so na teh področjih svetovni primat še ohranjale ZDA, v zadnjem desetletju pa za hitro rastočo Kitajsko in drugimi ekonomijami (države, znane kot skupina BRICS, s povezanimi partnerji z globalnega juga) t. i. zahodna civilizacija vse težje drži korak. To povzroča nemir in paniko med nasledniki kolonialnega reda in je vir številnih vojaških spopadov, ki trenutno potekajo v svetu.
Vprašanje suverenosti in odpornosti Evrope in Slovenije na energetskem, tehnološkem, ekonomskem in varnostnem področju je dosegla kritično raven. Slovenija mora glede na strukturo svojega gospodarstva in resursov suverenosti nameniti osrednjo pozornost. Zato je ključno, da kot država končno določimo zavezujoče dolgoročne prioritete in usmeritve!
Veljavna razvojna strategija je preveč splošen in zato premalo zavezujoč dokument. Potreben je širok družbeni dogovor o dolgoročnem pozicioniranju Slovenije v mednarodnem okolju in konkretnih razvojnih ciljih, ki bodo natančno definirali načine prihodnjega delovanja države in družbe. Tem dolgoročnim ciljem morajo biti podrejene vse prihodnje odločitve ne glede na trenutne politične usmeritve odločevalcev, kar mora vključevati tudi zagotavljanje sredstev za ključne razvojne investicije. Proizvodnja čiste energije (iz obnovljivih virov) in ekološka pridelava hrane ter ohranjanje biotske pestrosti kot tudi dostopa do čiste pitne vode so ključna strateška področja za dolgoročno suverenost, s čimer Slovenija obenem lahko zagovarja in izkazuje regionalni model trajnostnega gospodarstva v kontekstu zavedanja o omejitvah ekosistemov (planetary boundaries) in koncepta odrasti ter strateškega uveljavljanja socialne države.
3. Slovenija mora brezkompromisno vzdrževati načelno držo glede spoštovanja mednarodnega prava, spoštovanja človekovih pravic in enakopravnosti. Le tako nam bodo v svetu prisluhnili in nas dolgoročno spoštovali. Majhnost ni ovira za prepoznavnost in relevantnost v globalnih razmerjih, dopušča pa jasno izražanje zahtev po doslednem spoštovanju mednarodnih pravil in preprečevanju konfliktov.
Logika rasti brez meja in nebrzdan pohlep vodita v spopade za strateške vire, nadaljevanje plenilstva in nove oblike kolonializma. Ta logika vodi v vojne, ki smo jim priče danes. Gre več kot očitno za vojaške operacije, neposredno usmerjene v pridobivanje strateških resursov.
V tem kontekstu naj Slovenija vztraja pri politiki in stališčih, vezanih na načelnost in ustavne vrednote. 3.a člen Ustave določa, daSlovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira Državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki dosledno spoštujejo te vrednote. 124. člen Ustave določa, da pri zagotavljanju varnosti država izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Izhajajoč iz ustavnih načel bi morala Slovenija dosledno opozarjati na nespoštovanje mednarodnih pravnih norm in kršitve človekovih pravic. Ob tem je potrebna široka javna razprava o nadaljnjem načinu delovanja v mednarodnih povezavah, ki ta načela odkrito kršijo.
Slovenija je v svojem prispevku k svetovnemu redu in varovanju človekovih pravic v preteklosti že pokazala jasno načelno držo, žal pa se načel v svojem ravnanju ni vedno dosledno držala. Ne gre le za uporabo glasu ob glasovanju, gre za doslednost izražanja načelne politike na vseh ravneh in ob vseh priložnostih. Zavzemati se moramo za stališča, ki izražajo to, kar je prav, in odražajo voljo večine slovenskega prebivalstva in ne tistega, kar je v določenih situacijah lahko politično oportuno.
Mednarodno pravo je naš glavni zaveznik in orožje manjših proti velikim. Spoštujmo ga in zahtevajmo tudi od vseh drugih, da ga spoštujejo. V našem času že nevarno drsimo v svet prevlade Hobbsove maksime Človek človeku volk. Nasprotno, potrebujemo čim več solidarnosti in sodelovanja med državami, zlasti na področju obveznosti, ki so v interesu mednarodne skupnosti kot celote (mir in varnost, človekove pravice, okolje).
Progresivni razvoj in spoštovanje mednarodnega prava naj bosta med zunanjepolitičnimi prioritetami RS ter tudi še naprej uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kjer se Slovenija uvršča med vodilne države pri razvoju nove pravice do zdravega in čistega okolja, dostopa do čiste pitne vode in pobude za novo konvencijo OZN za spoštovanje pravic starejših oseb.
Tako bo Slovenija globalno prispevala h kulturnemu razvoju in razpravio idealih pravičnosti in miru v ključnem obdobju prerivanja velesil za prevlado, ko ne smemo dopustiti, da se naš in drugi ‘manjši’ glasovi izgubijo v kakofoniji nereda in nasilja. Predlagamo močnejše povezovanje majhnih in srednje velikih držav, zlasti v forumih, kot je Generalna skupščina, da se učinkovito postavijo po robu politikam moči in ohranjajo mednarodni red na predpostavkah multilateralnega sodelovanja in enakosti.
4. Slovenija naj kritično oceni pomen povezav, katerih del je, ter svoje delovanje znotraj njih ustrezno prilagodi. Aktivno naj se pridruži že obstoječim zvezam, združenjem in drugim oblikam sodelovanja v svetu, ki že obstajajo ali nastajajo kot nujen odziv na zaostrovanje razmer zaradi preoblikovanje globalnih razmerij.
Slovenija mora pri ohranjanju statusa ali vstopanju v nove povezave dosledno upoštevati svojo ustavo. V trenutni geostrateški situaciji Slovenija deluje ZA mednarodno pravo, ZA človekove pravice, ZA solidarnost med narodi in ZA pravico do samoodločbe.
Zahtevajmo odgovornost držav kršiteljic mednarodnega prava pred Meddržavnim sodiščem in za individualno kazensko odgovornost vseh posameznikov, osumljenih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih povezavah lahko Slovenija prevzema vlogo promotorke načelnih stališč in dejavne povezovalke med somišljenicami.
Na podlagi suverene ekonomske politike naj Slovenija vlaga v krepitev tehnoloških partnerstev in verig vrednosti z državami in ekonomskimi sistemi, ki prispevajo k trajnostni okoljski paradigmi, dosledno spoštujejo mednarodno pravo, človekove pravice in enakopravnost vseh narodov in ljudstev sveta ter jim je skupno prizadevanje za vzpostavitev globalne pravičnosti, reda in miru, ki ne bo izhajal iz prevlade interesov izkoriščevalskega kapitala in enostrankarskih sistemov ter z njimi povezane vojaške moči.
Brez idealizma, spoštovanja človekovih pravic in enakopravnega sodelovanja držav ne bi bilo nobenega napredka!
vse foto Janez Zalaznik
Leave a Reply