16.3. smo poslali pismo predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar, predsednik Vlade RS dr. Robertu Golobu, zunanji ministrici RS Tanji Fajon, predsednica Državnega zbora RS Urški Klakočar Zupančič in medijem.
Spoštovani,
Zahodna Evropa slepo in hkrati odločno drvi v grozljivo vojno s sovražniki, za katere izkušeni analitiki, diplomati in novinarji trdijo, da si jih je, tudi s podrejanjem agresivni politiki Združenih držav Amerike, sama ustvarila! V dobri veri, da je Zahod, zlasti Evropa, to presegel, je videti, da nam usodo še vedno krojijo imperialni interesi sprevrženih elit, ki se ob splošnem družbenem razvoju in vedno večji gospodarski moči preostalega sveta ne morejo odpovedati metodam kolonialne prevlade, zatiranja ter izkoriščanja. Na vrhu Nata se že dalj časa stopnjujejo izjave, ki nas morajo skrbeti in na katere se je treba odzvati, če se želimo zaščititi pred dokončnim zdrsom v moralno brezno. Napovedujejo nam prihodnost in dogajanja, hujša od tistih med letoma 1939 in 1945. Napad Amerike na Iran in z njim povezana izjava generalnega sekretarja zveze Nato pomenita velik korak naprej k uresničevanju te strašne napovedi in hkrati potrjujeta logiko delovanja zveze, ki se bistveno razlikuje od zapisanih načel in vsebine členov v njeni pogodbi!
Mark Rutte (splet, 9. 3. 2026)
»NATO je tu, da nas kolektivno ščiti pred vsakim nasprotnikom, najsi bo to Rusija ali kdorkoli drug, ali terorizem. Hkrati pa je tudi platforma, prek katere Združene države Amerike projicirajo svojo moč na svetovnem prizorišču, saj celotna operacija, celotna kampanja v Iranu, potrebuje pozitivno sodelovanje zaveznikov iz Nata, ki to tudi počnejo, pri čemer izkoriščajo ključne prednosti, ki jih imamo tu v Evropi. Zato je dejstvo, da Združene države, Evropa in Kanada držimo skupaj, ključnega pomena za uspeh ameriško-izraelske kampanje.«
Ali Republika Slovenija resnično podpira to, čemur smo priča: kruto izigravanje pogajanj, zahrbtne poboje pogajalcev, znanstvenikov in državnih voditeljev, napade na pretežno civilne cilje, množične umore otrok, genocid Izraela v Gazi, ameriško-izraelske napade na Iran, Libanon in druge države?
Ali je podpora Republike Slovenije ameriško-izraelski vojni agresiji na Iran in genocidu v Gazi, kot jo v zgoraj navedeni izjavi izreka generalni sekretar Nata Mark Rutte, res dejstvo in pravo stališče Republike Slovenije? Ali je to v interesu državljanov Republike Slovenije?
Če to ne drži, zakaj ne ugovarjamo v nebo vpijočim dvoličnostim, nenehnim grožnjam in izsiljevanjem ter podpiramo še eno preventivno vojno, ki krši temeljna načela mednarodnega prava in povzroča neizmerno trpljenje? Zgoraj citirana izjava v povezavi s 5. členom Severnoatlantske pogodbe, katere podpisniki smo, predpostavlja in kliče k naši aktivni vojaški udeležbi proti državam, za katere se verjetno strinjamo, da nam ne izkazujejo nobene sovražnosti! Ne upirati se tej logiki pomeni priključiti se grobarjem Ustanovne listine ZN in ignorirati 124. člen ustave. Ena od možnosti, kako se ji formalnopravno prepričljivo upreti, je, da se postavi v javni fokus vsebina Severnoatlantske pogodbe. Že v preambuli je namreč jasno zapisano, da »pogodbenice potrjujejo svoje zaupanje v cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov ter svojo željo, da bi z vsemi narodi in vladami živele v miru«.
V tem duhu je zasnovan celoten dokument. Za dokaz grobih kršitev, ki smo jim priča v dejanjih največje članice, in k sledenju katerih nas, skupaj z ostalimi evropskimi državami, poziva generalni sekretar, je dovolj, če tu navedemo zgolj njen prvi člen:
»Pogodbenice se zavezujejo, da vse mednarodne spore, v katere bi bile lahko vpletene, rešujejo miroljubno, kot določa Ustanovna listina Združenih narodov, tako da mednarodni mir, varnost in pravičnost niso ogroženi, in da se v svojih mednarodnih odnosih vzdržijo grožnje s silo ali uporabe sile na način, ki ni v skladu s cilji Združenih narodov.«
Glede na aktualno dogajanje menimo, da je skrajni čas, da Republika Slovenija odločno opozori na groba neskladja s pogodbo in ob morebitnem neupoštevanju naših ugovorov zagrozi z izstopom oziroma jasno izrazi svoje nasprotovanje, tako kot je to že storila Španija.
S spoštovanjem!
Ira Zorko
Eva Marn
Arne Vehovar
Marjana Lavrič
Irena Androjna Mencinger
Aurelio Juri
Andrej Mašera
Maja Breznik
Mitja Manček
Miran Hladnik
Remzo Skenderović
Spomenka Hribar
Mira Hladnik
Franco Juri
Igor Ž. Žagar
Urša Geršak
Alenka Sottler
Marko Apih
Matjaž Mulej st.
Katja Praznik
Mitja Klopčar
Martina Tomšič
Danijel Rebolj
Rastko Močnik
Franjo Žagar
Dušan Kaplan
Janez Mohorič
Tomaž Mastnak
Ariana Lucija Tratar Supan
Rudi Rizman
Matjaž Hanžek
Ljuba Miljušević
Majda Koren
Božidar Flajšman
Gorazd Gruntar
Nives Palmić
Milena Kosec
Miloš Šonc
Mojca Senegačnik
Joachim Gross
Rajko Muršič
Živa Vidmar
Maja Bavdaž Gross
Mira Kofler
Tatjana Šonc
Martina Šuhel
Janez Jančar
Gašper Malej
David Bizjak
Primož Bezjak
Rok Plavčak
Lucija Plavčak
Srečko Knafelc
Miha Zadnikar
Jadran Čalija
Špela Prezelj
Peter Lovšin
Darja Lovšin
Jože Šerbec
Metka Mencin
Marko Uršič
Andreja Bahar Muršič
Matic Primc
Igor Polajnar
Violeta Tomič
Vera Rački
Jelka Pfeifer
Branka Černigoj
Anica Cucek
Neža Vadnjal
Grega Hrib
Valter Barba
Gregor Kašman
Franci Medle
Boris Vezjak
Jurij Bavdaž
Urška Janžič
Miklavž Komelj
Borut Stražišar
Žiga Brdnik
Filip Bojanić
Tomaž Svete
Rok Zavrtanik
Rada Lečič
Miloš Kosec
Karel Gržan
Suzana Tratnik
Klemen Lah
Maja Pan
Renato Bratkovič
Nataša Sukič
Bojan Kofler
Mirsad Begić
Blaž P. Kosovel
Nevenka Lekše
Milan Jurjavčič
Dušan Kaplan
Matej Zima
Violeta Bulc
Angelca Palčič
Mojca Kovač Šebart
Franc Žnidaršič
Anže Zorman
Miha Blažič
Alberto Avguštinčič
Daniel Divjak
Dragan Potočnik
Gorazd Kovačič
Jože Kos Grabar
Lenart Zajc
Varja Kovačič Kraigher
Kaja Lipnik Vehovar
Anja Štefan
Leave a Reply